Pregrevanje motorja je pogost pojav. Kaj velja storiti, če se motor pregreva in kaj, ko zakuha, smo povprašali strokovnjaka GMT, Primoža Rožnika.

Visoke poletne temperature imajo ob zagonu motorja pozitiven učinek. Motor se hitreje segreje na delovno temperaturo prav tako tudi vsi njegovi sistemi za zmanjševanje škodljivosti izpušnih plinov. Rožnik pravi, da ob običajni vožnji in ob pravilnem delovanju vseh sistemov vozila visoke poletne temperature v našem geografskem območju nimajo negativnih vplivov. Ob morebitni preobremenitvi vozila ali okvari pa se negativni vplivi hitreje pokažejo, s tem pa se ob pravilnem zaščitnem ukrepanju preprečijo večje poškodbe.

Velja, da je preventiva boljša kot kurativa, zato Rožnik svetuje, da pregretje motorja že vnaprej preprečimo z rednim vzdrževanjem vozila in morebitnim dodatnim pregledom pravilnega delovanja hladilnega sistema pred načrtovano daljšo potjo. Če želimo učinkovito ohladiti motor, moramo najprej ugotoviti vzrok povišanja delovne temperature in na osnovi tega podatka ustrezno ukrepati. V primeru preobremenjujoče vožnje je le to treba prilagoditi tako, da zmanjšamo potrebo po navoru, moči in hitrosti. Občasno si lahko pomagamo tudi z izklopom dodatnih porabnikov energije, vklopom klimatske naprave in vklopom gretja v kabini vozila. V primeru okvare hladilnega sistema motorja pa je treba prekiniti vožnjo, počakati, da se ohladi motor in poskusiti odpraviti napako ali poiskati strokovno pomoč za odpravo le te.

Prav tako se vode tudi ne doliva v hladilni sistem, dokler je le ta pregret. Ob takem početju lahko zaradi hipne uparitve vode pride do poškodb nas samih, zaradi toplotnega šoka pa do trajnih poškodb materialov v samem motorju. Rožnik še pravi, da drži, da nikoli ne smemo odpreti zamaška hladilne tekočine, ko je motor vroč.

Dolijemo lahko tudi čisto vodo v primeru, da nimamo namenske hladilne tekočine za dotično vozilo. Je pa v takem primeru vedno treba hladilno tekočino čim prej v celoti zamenjati.